Zorenje
na veje obešeno noč
snemajo prsti zore
s pobeljenimi nohti trgajo temne vrvi
prhut ptic odnaša uspavano tišino
rosa na travi vzvalovi
strgan odsev steče v krhkost jutra
premaknem se tipajoče
kot prvi žarek sonca v poko somraka
ko po meni plujejo vsa morja Venere
in iz nje vstaja ženska
ugnetena iz surove zemlje
zunaj zacvilijo zavore
znotraj
se iz kupe cveta
odpira medenje
zaprašen
mi v veje obesiš svetlobo
in kot kapljica zdrsnem iz kože
v krik rojstva
in iz nje vstaja ženska
ugnetena iz surove zemlje
Kakšno bogastvo besed - pomenov! In na koncu stihi, ki pomenijo ljubezen!
In kot vedno, Poetesa Irena, se je vredno sprehoditi skozi tvojo poezijo, mojstrica upesnjenih besed!
Prijeten, nedeljski večer ti želim,
Sašo
Lep nedeljski večer ti želim, draga Irena in naj se " ... iz kupe cvetja odpira medenje ..."
Z lepimi pozdravi,
Breda
zadnje čase se samo še smejim(sebi). ampak za to pesmico se je dobro zresniti. in jo gustirat počasi.
lp,
m.
Svit, najlepša hvala.
*
Nada, hvala za ''bogastvo besed'' - me je pobožalo :)
*
Sašo, hvala, mojster. Tudi tebi lepe pomladne dni.
*
Breda, ja, naj se medi, pomlad, ki nas prebuja v ljudi. :D hvala
*
miko, tebe je večinoma treba okušati počasi :) tvoji izreki - besede, ki sladijo, četudi so kislega ali grenkega značaja
*
Objem vsem
pi
Lepo “dozorela” pesem
Lep pozdrav, Dejan
Hvala, Dejan.
zorimo, vsak nekako :)
lp
pi
Kako imenitno si ujela prebujanje ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana. Sem vesela, da mi je uspelo.
lp
pi
Zelo bogato se prebujaš, naj traja:)...čestitke,S
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 26. 03. 2023 ob 17:15
- Prebrano 458 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 212.37
- Število ocen: 16