Pretresljivo in tragično v tej železni realnosti. Bravo, Miko!

Z lepim pozdravom,

Sašo

-Realnost ni vedno tisto česar naj bi se človek oklepal. Včasih je izmišljena domišljija dosti lepša in ti prinaša veselje, ki ga v bistvu ni.

Lepe pozdrave

Milena

draga, Sašo in Milena, vem, pesem še  ni figura in je preveč direktna eksistencialistična. dobi se vtis, da realnost nima prostora v poeziji. toda, druge realnosti ni. prav to kar je brez glasu mora priti do besede, si mislim.

ljudje pometeni pod preprogo našega demokratičnega dolgcajta.

ni modrosti, ki bi znala tem kačam stopiti na rep.ali pa policija naredi svoje, potem pa odvetniki naredijo svoje in ciniki so spet v svojih limuzinah, na prostosti.

rad bi napisal nekaj v slogu boba dylana, hurricane...

le da bi mi bilo lažje in da bi bila še kakšna dobra pesem. kako to nekaterim pesnikom uspe, ko vso to bedo le nakažejo, kot recimo lorca.

hvala za postanek,

lp, m