Bilo je dolgo in vroče poletje.

Bila je dolga in moreča pot do plaže.

Na koncu poti je stal razmajan

napis: SKRIVNOSTNA PLAŽA.

Na tej plaži ni ležalnikov.

Na tej plaži ni sence.

Na tej plaži ni nobene družbe.

Na tej plaži nimaš kam pogrnit brisače.

Na tej plaži nimaš kam dat

natikačev, slamnika in pijače.

Na skrivnostni plaži ni sonca.

Na skrivnostni plaži ni mivke.

Na skrivnostni plaži ni nikogar.

Na skrivnostni plaži ni prostora.

Že leta in leta hodim na skrivnostno plažo.

Vsako leto s seboj vzamem vseh 10 otrok.

Vsakega držim z eno roko.

Bilo je dolgo in vroče poletje.

Zdolgočaseno sem sedel na sredi plaže.

Naveličano sem buljil v morje.

Zapihala je burja in

ujel sem pogovor  med očetom

in sinom, ki sta sedela nedaleč stran.

Malček je vprašal:

Oči, kaj je to skrivnost?

Moški je molčal.

Bil je naveličan vsega.

Malček je vprašal:

Oči, kaj je to skrivnost?

Moški je odgovoril:

Dolgčas!

Burja je zapihala in bližala

se je nevihta,

deček je z očetom odhajal in

ujel sem njegove besede:

Oči, zakaj si tako skrivnosten?

Bilo je vroče,

mene pa je zeblo do kosti. 

Na Svoji Poti