Preden veter odpihne najin dih

me ujemi in dvigni da razprem peruti  

z dotikom slajše črte trenutka

ker veter je krut ko zapiha preko vrhov  

me razmršenega ropa nabreklih njiv

ki se bohotijo in  potuhnjeno prežijo

preden se zlekneva nanje  

da potlačiva prve plodove ki so neslišni

ko se zakopljeva med zrelo zelenje

a veter kriči v vsej svoji moči  

in zapiha skozi reže tvoje mehke kože

kjer se sušijo kapljice ki jih nisem izpil.

Suzana Kavka