Pojdi z menoj


leživa pod brezo
primiva se za roke
med dlanmi zagrejva trenutke
na zemlji
iz katere ne rasteva
posvojenca
dobri krušni materi
ki rojeva vse
razen človeka
kot tujek
ki ga nosi z ljubeznijo
da bi jo spoznal tudi sam
visoko so bele veje
ki jih ne doseževa
najin razkorak ne raste v nebo
le misel
tvoja in moja
kot rogovila na deblu trajanja
in vanjo poseda upanje

pi - irena p.

miko

Poslano:
23. 03. 2023 ob 18:03

mogoče sem to hotel tudi jaz povedati, v neki drugi estetiki, v nekem drugem času.

opustiva to, dont happy be worry, in se smejva dionizičnopomladno, poskusu imenovanem človek.

lp

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
23. 03. 2023 ob 19:22

seveda, ti drugače, pri meni je vse bolj enostavno  :D

In ja, verjetno smo res nekak poizkus genskega inženiringa, ali pa narave, kdo bi vedel. Tako različni, kot da je nekdo ustvarjal vse možne variante. Ali pa je res vse le karma in se mečemo nazaj, ko redki odidejo dalje. Pojdi z menoj, bi rekla, a ne vem, kam grem  :)


Zastavica

miko

Poslano:
24. 03. 2023 ob 03:05

... putovanje je divna stvar, let us go than you and I, when the evening is spread out against the sky ...

objem

Zastavica

Stojan Knez

Poslano:
24. 03. 2023 ob 10:44

le misel
tvoja in moja

tako daleč, a v biti blizu ...

lep dan, Stojan

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
24. 03. 2023 ob 11:21

Ja, tako je, Stojan.

Hvala za rogovilo  :)


lp

pi

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 23. 03. 2023 ob 17:44
  • Prebrano 299 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 170.01
  • Število ocen: 10

Zastavica