
Po dolgem boju gledam, nič ne rečem,
ker usta suha so in skrivna, tiha.
Med nama rahel vetrc le sopiha …
V zadrego padem. Ali je čas večen?
Zdaj polna luna sveti spet na naju.
Zastala v krošnji najina je slika,
jo veter boža kakor ptico v raju.
Le kdo skrivnostno času jo odmika?
Čeravno v njej nemirni je orkester
s poskočno glasbo, noga tam zastane,
pogled umakne, iskra pa ostane.
Povej! Bo kdo vzbudil poetu sanje,
ko tudi zvezde njemu so brezdanje
in kot nekoč, odnaša jih spet veter.
Pozdravljen Caki,
lep sonet in lepo sporočilo. Verjamem, da jih bo še veliko s tvojega travnika ...
Lep pozdrav, Dejan
Držal si besedo, Caki, lep sonet nam podarjaš v branje; čestitke in resnično sem vesela, da si se pridružil vsem, ki imamo radi pesem v formi;)))
sicer sem in tja metrično ni popoln, (npr.: po dolgem boju stojim, nič ne rečem), ampak s ponovnim branjem boš tudi sam ugotovil, na katerih mestih v posameznih verzih je "zaškripalo" zaporedje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov;)))
Z lepimi pozdravi,
koni
Caki, z veseljem prebran obetaven sonet.
Kot je napisala že Koni, boš sam ugotovil, kako je z metriko.
Za primer prva kitica:
Po dolgem boju čvrst in nič ne rečem,
ker usta suha so in skrivna, tiha.
Med nama rahel vetrc le sopiha …
V zadrego padem. Ali je čas večen?
Kot vidiš se zaćne z nepoudarjenim zlogom, potem poudarjen itd.
Srečno!
Lp
pi
Vidim, da si uspel, bravo!
Hvala Dejan za komentar
Hvala Irena, Koni za nasvete, sem upošteval z vajino pomočjo. Lep pozdrav vsem skupaj, F2#Caki
... niti za hip nisem podvomila, da se ne bi ujel v metričnem vzorcu tega vsebinsko aktualnega in lepega soneta;)))
Bravo, Caki!
Lp,
koni
posrečen sonet s prikladno tematiko. Ljubezen je v sonetih kakor doma, ne?
Lp, lidija
Hvala Lidija. Bom zdaj izdal, da v sonetu opisujem Prešernov spomenik z njegovo muzo na Tromostovju ...
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!