se včasih ne izteče.
Nabira se in zastekli na očesu.
V pogled zariše razdalje,
odsotnost.
Strune grla so napete.
Iz sebe komaj spraviš rahitične besede,
ki ničesar ne povejo.
Odideš.
Lepo opisana misel nenadnega, neprijetnega presenečenja, ko ti beseda zamre na pol izgovorjena, ja, od bolečine niti jokati ne moreš. Zelo lepo!
Čestitke k pesniški upodobitvi stanja na robu joka ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!