
Tek u dnu kasnog dana
put joj znani izbije i proročica
podiže pa zagrli kuglu kristalnu
Nevidljivi sjaj Venerinog lica
smiri joj ruke kao zimski dan
kao zaspalo jato ptica
Ovdje je Venerin privremeni san
kaže strijeljajući očima:
Moje šesto nepogrešivo čulo
vječno opetuje da ništa ne može
umrijeti što je jednom rođeno
Venera negdje mora biti
govore joj prsti
i šum godina
koje se toče iz majčinih očiju
Dok kosilica vremena okreće
tajnu kuglu kristalnu
na znani put kroz čelo proročice
crni gavran polijeće
Zato će ponovno crno cvijeće
i trave morske venuti
na skeletnoj strani neba
I još jednom će ribari
s praznim nebeskim mrežama
slušati majku kako proklinje
ljudskom umu neshvatljivu
ljubav Milosrdnog
Respekt, dragi Mirko!
Lp, Vesna
Draga Vesna, velika je to riječ.
Hvala lijepa,
Mirko
Miko, hvala na pažnji i komentaru.
Lijep pozdrav,
Mirko
Morda ne potrebujemo krogle, da bi videli propad ... a kar je enkrat rojeno, ne umre - to sporočilo milosti - vendarle podaljšuje naš čas vsaj za nekaj let ... čestitke,
lp, Ana
Najljepše hvala, Ana.
Srdačan pozdrav,
Mirko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!