Barka
V daljavi,
kjer sonce obišče morje,
na neskončni gladini,
iščem konec.
Vidim le osamljeno barko,
valovi odnašajo jo.
Vdana v usodo počasi, a gotovo
izginja iz obzorja.
nek temeljni občutek.
niti nočemo misliti to.
te razdalje so žalost,
vseh, ki se poslavljajo.
in je kot da nikdar ni bilo ničesar
kako neumno
jeziti se
lp, m
Res je.
Le nemočno lahko opazujem kako se oseba, ki mi je zelo pomembna, poslavlja od življenja.
Lp
Pozdravljen/a in dobrodošel/la na Pesem si, Rojsović, lepo, da si se nam pridružil/a,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Rojsović
- 19. 03. 2023 ob 17:38
- Prebrano 252 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 37.59
- Število ocen: 3