Pot se je zgubljala
v skrivnostnih ovinkih
bele, neprozorne teme.
Čas je postal nepomebna priča
zaporedja neprevidljivih dogodkov.
Iz svojega slovarja sem izločil
besedo »ne«.
Podal sem se v raziskovanje
tistega kar dobro poznam.
Še predobro.
Odložil sem rokavice in začutil
mrzli dih nenasitnega bitja,
medtem ko so se moje sledi
nepojmljivo ujemale z okamenelimi
sledi nekega drugega sveta.
Iz gozda je zahrumelo
in zvok se je s silovito močjo zabil v moje telo.
Pokleknil sem pred nepričakovano silo,
brez strahu,
brez sence dvoma v svoje zmogljivosti.
Slika umirajoče pokrajine, ki požira lastne barve,
se je razprla v vsej svoji grotesknosti in namesto gnusa
je na moj obraz priklicala nasmeh prezira.
Obrnil sem hrbet tisti zakladnici nepomembnega časa,
obrnil sem hrbet nesmislom urejenega kaosa.
Udihnil sem vso energijo
vesolja in odločno stopil v svoj svet nesmrtnosti.
Ti se že v njemu!

Jerry