Pred sabo vidim poti

ne vem

 katera je prava

ne vem

 po kateri naj krenem

da pravo ubtala bi

Končno stopim na pravo

daleč od doma me vodi

hočem vrniti se k tebi

a duh moj nemirni v temi blodi

Zdijo se vse poti mi enake

pred mano vse nekam bežijo

potem stopim na prašno cesto

in spomini takoj zableščijo

Spomnim se tvojih rok

vsak dan so objemale me

spomnim se tvojih objemov

cvetic

 ki trgal si jih za me

Mi solza po licu zdrsi

misliš

 da sem zapustila te

misliš

 da nimam te rada

ne veš

kako me boli

Hočem se k tebi vrniti

kličem tvoje ime

pa stopinja ne najde več doma

saj veš

 da zgubila sem se

Naj v spominu ostane ljubezen

ki je družila naju vsak dan

naj pot te vodi do sreče

ki jaz jo iščem zaman

Ostala bom v duši s tabo

najlepša moja misel si ti

tudi ko mraz me stresa

in ko solza po licu drsi

Milena