Izgovarjal si vsako besedo razločno
počasi do moj'ga srca
želel si
da se mi vtisne v spomin
in da jo vsak prepozna
To je beseda namenjena meni
beseda
ki jo kličeš vsak dan
beseda
katero želim pozabiti
ki je zadala nešteto mi ran
Lomila mi je srce in ubijala dušo
hotela je ostati z menoj
smejala se je moji bolečini
ni dovolila
da bi ostala s teboj
Dobro si vedel
da je bila lažniva
poznal si njen lažen sijaj
pa si ponujal ji zatočišče
samo da nikoli ne pridem nazaj
Želel si
da vedno ostane ob meni
da me gleda naravnost v moje oči
da me zapeljuje in mi nudi
še dalje besede
sestavljene iz samih laži
Počasi pa se bo priplazila k tebi
naslonila se na tvoje rame
vrnila ti bo
vse bridkosti noči
katere namenil si zame
Takrat bo spoznala
da vse to si želel
da hodila bi po cesti brez kraja
do konca življenja
po širnem polju
kjer so zatajili pogledi
in ugasle oči brez sijaja
Vrstice polne čustev, sestavljene v prelep grozd poezije. Čestitam, Milena! Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!