Sprašuješ se

 zakaj premalo je besed

ki bi izrekle tebi hvalo

moraš vedeti

 da kriva je toplota

ki jo tvoje mi srce je dalo

Nikoli nisi mi zadal trpljenja

si vedno barvite rožice sadil

krasil mi mojo pot življenja

a kmalu vse si izgubil

Ni ti v pesmih dano dosti

a v srcu mojem si vsak dan

jočem od veselja

ker spremljaš me v najlepši san

Daleč si od mene

v tujih krajih ti živiš

odganjam listje vso od tebe

da nikoli ne trpiš

Na poti

 je moje srce korakalo ob tvojem

ki bilo polno je toplote

 dobro in pošteno

zato

ko pridejo oblaki

naj se spočije v naročju mojem

Si prvi bil

 ki sem te v zibko položila

sem božala roke in tvoj obraz

že takrat sem vedela

ne bom nikdar te izgubila

boš name pazil

  da ne zlomi me ledeni mraz

Neskončna je dobrota tvoja

najlepši dar je zame tvoj nasmeh

da pade tudi solza tvoja

ne misli

da ne vem

a zame je to greh

Nasmeh obraz mi moj krasi

da si med nami

dragi moj

ne veš

kako se zate jaz bojim

ko biješ sam življenja boj

Milena