
seveda je bel kot koi krap
ko ga čakamo
nam šobi ustnice
skoči vedno nekoliko nazaj
da ga ne pogoltne
scelega
lahko zahlipa
razdalje
vse prenese
portretira s pomočjo medu in mravelj
umreš ker se ga preobješ
in
dlan med luno in soncem
zadrga prstov
edix
vse tiste grške niti
šibična pentlja
penelopa
ne nagibaj se skozi okno
belih oblakov
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!