Metkina žoga
Zapuščena žoga pod oknom otroške sobe.
Spet sem te iskala. Pa ne na tistih poteh.
Ne na izrabljenh. Potrebovala sem nov pogled.
Pa sem videla izbit zob v asfaltni bazi.
Pol prsta obešenega na drevo.
Izruvan šop las, odvržen v gnojnico.
Zevajoče žrelo in utišan krik.
Zapozneli klic po odpuščanju.
Potrgane tetive. Izruvano oko.
Razbito lice. Strjeno kri na steklu.
Prežvečena jetra, iztrgano srce.
Ah, ne. Ne najdem.
Tudi jaz bi te.
Tako. Enako.
Še bolj.
Za to, kar si ji naredil. Metki.
Ki se ne more več žogat.
Ampak, moram biti človek.
Pa sem.
*Metka se ne more več žogat: Besedilo pesmi Pankrtov
Spet sem te iskala. Pa ne na tistih poteh.
Ne na izrabljenh. Potrebovala sem nov pogled.
Pa sem videla izbit zob v asfaltni bazi.
Pol prsta obešenega na drevo.
Izruvan šop las, odvržen v gnojnico.
Zevajoče žrelo in utišan krik.
Zapozneli klic po odpuščanju.
Potrgane tetive. Izruvano oko.
Razbito lice. Strjeno kri na steklu.
Prežvečena jetra, iztrgano srce.
Ah, ne. Ne najdem.
Tudi jaz bi te.
Tako. Enako.
Še bolj.
Za to, kar si ji naredil. Metki.
Ki se ne more več žogat.
Ampak, moram biti človek.
Pa sem.
*Metka se ne more več žogat: Besedilo pesmi Pankrtov
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 25. 08. 2009 ob 22:05
- Prebrano 1475 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 571
- Število ocen: 48
