ObStajam.
Tresoča hodim, a ne dohajam.
Nadevam masko za ljudi, sebe skrivam v temi.
Obstajam.
Ujeta v rutino, življenje pluje mimo.
ObStajam.
Realnost me zadeva, jaz pa kot ptica brez kril, želim poleteti in se upreti.
O(b)stajam ujeta.
... obstajam ... se prilagajam ... a v notranjosti je bolečina. Dober opis ujetosti.
Resnični svet, resnična stiska, ob branju se to čuti v zraku. Nadvse mi je všeč misel: Nadevam masko za ljudi, sebe skrivam v temi. Zelo lepa poezija, ocenjujem najvišje. Majda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: anjavihtelic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!