Nekoč, nekje, bilo je dekle,

ki hrepenelo je,

po tem, da bila bi zvesta sebi,

pri trinajstih njena zgodba se začne.

Nekega poletnega dne ugotovi,

da v resnici fant je,

a seveda, nikomur ne pove,

sram jo je, strah.

In tako mine kakšno leto,

vse občutke drži v sebi,

a potem, končno odpre se,

ljudem, ki jo razumejo,

in nekdo končno vidi jo kot njega.

In tako njegov pravi jaz se začne,

tako njegov svet se odpre,

veliko bitk ima pred sabo,

a zdaj vsaj ve, kdo on resnično je.

Tu so zdaj njegovi starši, družina,

oni tega ne razumejo,

a mladenič naš našel nov je obraz,

prijatelje, ki vedno stali mu bodo ob strani.

Vsaj tako je mislil,

začela se je srednja šola,

in vsi našli so nove si ljudi,

in on je zdaj ostal sam, samcat.

Prepuščen je tem,

tako imenovanim zdravnikom,

ki počno samo to, da vse gre navzdol,

A on se ni vdal,

boril za svoj prav se vedno bo.

A vsaj nekoga ima,

ki pove mu da vreden je,

da nihče ga ne ustavi,

"Hej Toni, kdo tebe brani?"

Nekaj časa je minilo, zdaj našel nove je ljudi,

a oni ne vedo, vsaj ne še zdaj,

kdaj Toni bo prišel v raj,

kjer on končno bo pravi fant.

Ona, ona ga razjeda,

ga mori, skeli, skrbi,

v dvomih zvija ga, najeda,

"Nikoli ne bom jaz", pravi.

A vselej svoje rane zdravi.

Tobias Ilirski