DAJ
Zmehčaj me z nasmehi,
da zadišim kot neznana roža,
ki ji ne moreš določiti barve.
Vtri mi daljave pod veke,
da sem drevo v objemu plime,
da sem gibka palma v opoldanskem vetru.
Skrij me v razpokane dlani,
da se napijem moči
iz tvojih izkušenj.
Prinesi mi školjko,
da se bom prečistila
v glasovih morskih tokov.
Jadraj po mojih obzorjih,
da se izsanjam,
s krili metulja.
O kako lepa Nada res sem se vsa rahnežila
Lp, Mateja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 08. 03. 2023 ob 10:48
- Prebrano 148 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 55
- Število ocen: 2