Zmehčaj me z nasmehi,
da zadišim kot neznana roža,
ki ji ne moreš določiti barve.

Vtri mi daljave pod veke,
da sem drevo v objemu plime,
da sem gibka palma v opoldanskem vetru.

Skrij me v razpokane dlani,
da se napijem moči
iz tvojih izkušenj.

Prinesi mi školjko,
da se bom prečistila
v glasovih morskih tokov.

Jadraj po mojih obzorjih,
da se izsanjam,
s krili metulja.

nada pecavar