za bruni stare pokrižane hiše

 
stopaš
potiho
čisto
potiho
izginjaš
med medle
sledi
v vdihe
v izdihe
da ne zbudiš 
jutra
ki še vedno
vzkipi
v hotenje

Na vasi je hiša, ki se že skoraj podira. V njej sta živela stric in nečakinja. On je bil napol gluh in je popravljal čevlje. Žvečil je tobak in ga pljuval po lesenih tleh. Vedno je bil po tleh razgrnjen star časopisni papir. Zato, da tal ni bilo treba kar naprej ribati, le papir se je menjal.

z besedo
oplaziš tišino
razmetano v ostankih belih kosti
kjer bohotno razraščen čez okvir okna
koroški nagelj zamira
v pesmi spomina

Ona je bila suha kot kost, oblečena v predpasnik, kakršnega so ženske včasih nosile na vasi. Tanko kito las, ki ji je visela skoraj do  kolen, je ovijala v venec okoli glave in čez zavezovala ruto. Oba sta nam, otrokom, predstavljala mirno in prijetno zatočišče. Hiša je imela - ima črno kuhinjo, kjer se je kurilo in kuhalo in izbo, v kateri je bil dnevni prostor in v katerem se je vse dogajalo.

šepetaje
zrno
za zrnom
v pozabo
shranjuješ
minule 
molitve
 
zazrta v bledico prihajajoče noči
nizaš v mehak ovratnik
ostanke topline
vse svoje sreče in vse bolečine  

V izbi stoji kahlasta peč, na kateri smo se pogreli pozimi, njena ozka postelja, miza z enim stolom in trikotni stolček, kjer je on popravljal čevlje. Poleg teh dveh prostorov je še ena soba, tam je moški spal. 
 
kot bi vsakokrat malo umrla
v mimobežnih nevihtah
grobih zarij resnice
se izgubljaš monotona
v ritem  vdanih
ko iz zvonkih 
nekoč vihravih besed 
z obžalovanjem
razpletaš dotike metuljev 

Še danes je izba popolnoma ista. Le manjša je, manjša je kahlasta peč. Na tleh ni novic. Hiša ima polkna. Vrata in okna so obita z lesenimi križci. Tam sem hodila te dni, kjer za bruni stare pokrižane stene otrok izšteva vdihe v izdihe.  
 
daleč je
daleč
pomlad
kjer si gojila cvetove
žela plodove
ko si kot mlada reka na poti hotenja
širila ozke bregove
odeta v pesmi
kot veter v uvele tokove
gladiš z razmetanega morja 
naguban plise sledov burje 
v gladek odsev življenja
 
da  ne odpotuješ prehitro s postaje
kjer od prvega vriska
polniš prtljago ljubezni
 
 
 
 

li

levcek

Poslano:
08. 03. 2023 ob 11:49

Prelepa celota zgodbe, ki se me globoko dotakne

Lp, M

Zastavica

koni

Poslano:
08. 03. 2023 ob 17:46

Li, nagovorila me je vsebina tvoje zanimive pripovedi z vložki pesmi, katerim navdih si našla "za bruni stare pokrižane hiše";)))

Naj ti še dolgo "polni prtljago ljubezni" in na nove pesmi ti kličem

z lepimi pozdravi,

Breda

Zastavica

li

li

Poslano:
09. 03. 2023 ob 12:09

Mateja, Breda ... hvala


lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 03. 2023 ob 17:58

Kahlasta peč - ste tako rekli keramični peči?

Lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
14. 03. 2023 ob 16:08

Tako smo ji rekli. Še zdaj takšnim pečem tako pravimo :)


lp, Lidija

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 03. 2023 ob 16:20

OK, mogoče bi to veljalo dati v ležečo pisavo, ker je narečno zaznamovano,

lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
14. 03. 2023 ob 18:32

Velja, bom.


lp, li

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 03. 2023 ob 20:36

Čestitke k zanimivemu prepletu liričnega in spominskega,

lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
15. 03. 2023 ob 17:29

Ana hvala za izbor.


lp, li

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 08. 03. 2023 ob 08:31
  • Prebrano 365 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 259.2
  • Število ocen: 10

Zastavica