Tiha črna mračna noč,

spominja jo na dni,

ko sama spala je v postelji.

Na njeni levi strani žal,

pa je tudi tisti dan ležal nekdo,

ki ni mu mar bilo.

Ni kazal sreče, ne veselja,

ne ljubezni, potrpljenja.

Bil neveden je gospod.

Bil zamišljen in zagledan,

bil ponosen in zlagan.

Bil sam sebi gospodar.

Je čakala dneve in noči, 

morda le kaj se spremeni,

v glavi s črnimi lasmi.

Minevali so dnevi, leta,

bila je čisto že izžeta,

le on ostal je sebi zvest.

Pokazal se je beli dan,

ves soncem obsijan,

a on, on ostal je sam.

(T.Z)

T.Z