Trka že pomlad, šepet življenje v prebujenje iz ledenih sap.
Se razume,kdo želi, naglas ki odmeva v krošnje in jase.
Petje se ne ustavi , vsi kličejo nekoga, se slišijo mehke besede.
Ljubezni v zraku, vse v rožah si se vidi.
Ljubiti se želi, ptica ki gnezdo gradi.
Želi si, vonja po samca ki še v sebi moški drži.
Rožice v dan mladosti drhtijo.
A vonj samice med pirje ga ubije.
Pod sonce se kljun umije.
Pogleda v nebo, oh, je že v nebesa, o ti mačka ti presneta.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!