kot stari rabatni most
poravnan z gladino morja
služiš
brez okrasja
že stoletja
tako beseda
med ljudmi ki si izrekajo
izvoli in hvala
nevede
živeč v njenem
dragocenem
uboštvu
nevede
hraneč se z njenim kruhom
vsem danim
resnično
pomnožil se je kruh
tistim ki so videli
mi pa smo videli le gesto
in nekaj rib
na poti v ribarnico
sem
in most drgeta
kot babica na smrtni postelji
ki je nekoč stala pred strelnim vodom
ostala da bi molčala o tem kakšni smo ljudje
pod razpelom molka
me mati hrani s ponižnostjo
morda smo vsi sirote
ne
tega ni rekla nikdar
ni zmogla gledati zvezd
razen v očeh svojih otrok
pod razpelom molka
me mati hrani s ponižnostjo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!