Jeza se nabira v meni,
išče pot zdaj iz telesa.
Vsi gozdovi prej zeleni,
polni rdečega so stresa.
Moški, ki se ne razburi,
zgolj tesnobo si kopiči.
Kmalu vse ob svoji uri,
kar telo po svoje izniči.
Je priložnost izgubljena,
zdrava jeza izpuhti.
Kazen zdi se nepoštena,
ko bolezen se rodi.
Kdaj postali občutljivi,
so ljudje glede resnice?
Vsi enako smo minljivi,
vsi doživljamo krivice.
Naj se skupaj razjezimo,
in uslišimo telo.
Končno se osvobodimo,
sonce razjasni nebo.
super.
A ker jeza ne išče pot "s" telesa, ker ni NA njem ampak iz telesa (v njem je), predlagam popravek
ali
- uporabimo opuščaj in tako lahko ob branju pogoltnemo i (zaradi metrike seveda)
vzrajno išče pot 'z telesa
...?
ker pa je to vizualno blagorečeno hecno videti, čeprav je ok, rajši obrnemo, spremenimo verz , npr. takole:
-išče pot zdaj iz telesa .
LP, lidija
Hvala Lidija za oba nasveta, je popravljeno.
Lp Bor
Realna. Lepo ti je uspelo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!