1

zapiči se že kačica

ki se ovijaš

okoli mojega srca

kako veličastno si sijala 

zjutraj na skali

človek pa je bil kot sonce

vstajal je in žarel

pred seboj sem kot s koso

odganjal kače v visoki travi

s palico

zdaj sem imun

prepolno praznine 

imenujem deželo

v kateri izzvenijo

te posvetne misli

2

kaj bi dal

za še en potop

pad z visoke skale

let

padec v ledeno modri cvet

tudi takrat 

nisem upal v človeštvo

razumi bratec

drugače se hočem dotakniti

tvojega srca

bolečine

solz

o katerih pravijo

da si se zlomil

da so dokaz šibkosti

ne 

nihče te ni videl

tudi jaz te nisem videl

jokati

3

hotel sem z manj besedami

narisati več slike

pa je vse zaman

iznenada je

kot takrat ko je čokoladna

diva stopila iz morja

madre de dios

4

tudi če boš rekel

zaradi boga

zaradi vse lepote

je vse to

da gojiš te rože

skuriš uvelo

da upepeliš

naliješ vode

ker strežaj si le

bodo vprašanja

vznikala

in klila

na gredicah srčnih

ker rodovitno je

mehko 

voljno

kot bombaž

sicer pa

še to

naj se samo uravnava

5

v glasbi pa so vsi zapisi

te spiralne zgodbe

o gospod erudit

duša ni logika

prostor je morda le zato

da tja odvržem plašč

smeti pa

eno po eno 

v koš

ker ni ničesar boljšega

ničesar slabšega

ničesar

razen tega kar počnem

6

kar nas je sirot tobaka

si ne moremo umišljati

da poznamo mir

razen pipe miru

da dežja

ni priklical ples

in volka beseda

lep si bratec

ker ne

nisem bil živinorejec

in ne moreš reči

da nisem stopil iz sekvoje

s tropom psov

7

našel sem dušo

ko sem rekel

ti si moja duša

in se prenehal pretepati

z blaznostjo

za večno si me vzljubil

ko sem ti rekel

ti si moj diamant

spomni se

ko zaideš v tisti gozd

s tobakom

pipo

in šivanko

za neštete niti

vezenja čudovita

miko