Ko je jutro dvignilo
temne veke noči
in vrglo svetel pogled na zemljo,
sem stala na bregu dneva,
dihala z reko in drevesi,
čutila korenine,
ki se stegujejo v zemljo
in duha,
ki vzleta v nebo.
Vse,
kar sem zmogla,
je bil objem neskončnosti
in poljub Življenju
pripet v tiho besedo
hvala.
hvala tudi tebi za pesem o hvaležnosti.
lpL
O, kako lepo, vesela za podčrtanko ❤️
Lepa, lepa, lepa pesem...
Čestitam!
Petra
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!