Kot svetnik brez svetle krone
svojo pezo nosim,
kakor grešnik na oltarju
tvojem odpuščanja prosim.

Bog mi vdihnil je življenje,
dal mi je telo, obraz,
čustva, vroče hrepenenje,
vtisnil moj pečat je v čas.

S tabo storil je enako,
dal ti dušo je, srce,
ki sta vame se izlila,
pa čeprav se to ne sme.

Pekel in nebesa skupaj
s tabo sem odkrila,
angele in črne vrage
za pomoč prosila.

Zdaj pa, ko si se izgubil,
kakor padli angel blodim;
v času, ki mi je ostal,
pa le sama sebi sodim.

Tvoj oltar je mrtev, hladen,
dušo trgajo vesolja,
grešnica, brez odrešitve,
taka stvarnika je volja.

coprnica z barja