Ležim v postelji in poslušam stopinje

nobena se ne ustavi pred mojimi vrati

sprašujem se ali bodo prišle kdaj

in mi dovolile zaspati

Ali bom zagledala podobo tvojo

da bo mi vrnila nasmeh na lica

ali pa bom živela v pričakovanju

kot žalostna ranjena ptica

Pa nekdo potrka na moja vrata

srce od veselja razbija glasno

zagledam tvojo podobo

ne veš

kako je pri srcu toplo

Vzameš me nežno v svoj objem

pred menoj raztiraš svoje življenje

jaz pa te gledam v tvoje oči

in poskušam razumeti tvoje trpljenje

Sprašujem

ali me ljubiš z vsem srcem

zakaj si predal se trpljenju

mar ne vidiš

da ljubezen je tista

ki daje smisel življenju

Končno opaziš iskrice v mojih očeh

in tvoje oči se zasmejijo

ko objeta sva v vročem objemu

rane nič več ne bolijo

Milena