Včasih Smisel potiho mimo mene drvi,

včasih se ustavi in vidi stvari,

včasih  v meni smeh, radost , veselje budi,

včasih zavit je v meglo besed,

včasih izgine kot poetu sonet,

včasih me dvigne na krila neba,

včasih me pahne v temino gorja,

včasih tesnobo mi ustvarja ta svet,

včasih z ljubeznijo svet je objet…

Smisel, Nesmisel v meni živi,

bolj hranim Smisel,

manj Nesmisel žari,..

A včasih le najde sled obupanih dni,

takrat poglobim se v svoj notranji svet.

Iščem zaklad in svetlobe obrat,

najdem ga tam, v globini srca,

 kjer je res pravi Smisel doma.

Vida Lučka