V objemu svojega sveta
na robu presenečenj
monotonega miru
ki ga držim globoko v sebi
me prekineš s petjem
mi podariš občutek vznesenosti
ko se z izbruhom viharja
nežno vrivaš vame
me z nebrzdanimi željami rušiš
a jutri mogoče ugasneš
in ostanem sam
v objemu svojega sveta
brez božajočih dotikov
ki gredo do konca
brez mehkih utripov
ki ugasnejo v svojem trepetu
rad sem v objemu svojega sveta
ki ga srkam po kapljicah
in jih čuvam globoko v sebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!