Leteli smo skozi dež,

vedeli smo za nevihto

na radarju.

Njen nepredvidljiv vrtinec

gibanj po ekranu bi znalo

spraviti celotno ekipo v težave,

če bi jih hotelizaobiti, bi morda oba

zašla z okvirjev znanega, iz ekrana.

Nismo izgubili še enkrat, posadko

na krovu, nevihto, 

razjasnjeno, ki je izpred oči objemalo

našega namena smer v najodličnejšo

diverzijo.

Samo eno možnost smo imeli, čeprav lahko helikopter nemara pristane kjerkoli,   pa smo že bili v zraku in nismo razmišljali, kako bi vzleteli, ni bilo potrebe računati zračne razdalje.

Niti, ko pridemo na cilj, sicer na cilju, kjerkoli strmoglavimo, bomo vedeli, da smo leteči naravnost in neposredno. Naša elisa je preglasila dežne sulice, da je pod nami nastal prostor pod dežnikom.

V sredini nevihte je nekdo vstopil

brez cilja ter govoril

prepotiho

da bi izvedeli kam smo prileteli

še enkrat je začelo

deževati

dol

afrokinetika