da ne pade
med korake
ki čakajo
da te zapeljejo
v močvirje zamer
da ne pade
med misli
ki so bile že odpisane
a se vedno znova vračajo
in pijejo svetlobo
da ne pade
med roke
ki so sluzaste
in ne pomagajo
ko se utapljaš
da ne pade
med lovce
ki opiti od omejenosti
vedno iščejo
nov plen
Nemogoče je brez podpiranja nositi tako težo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!