
Čakam
da prideš na moja vrata
da me objameš in me poljubiš
oviješ roke kot cvetje od zlata
in me z očmi prav nežno zasnubiš
Potem se vrtiva od sreče v krogu
poljubljaš mi usta
poljubljaš mi vrat
roke stegujem kot svojemu bogu
oh
moliva skupaj vsaj še enkrat
Odhajaš od mene brez solz in slovesa
sprašujem se ali se vrneš še kdaj
mahaš z roko mi
od joka me stresa
čez usta utirajo pot si besede
zakaj me zapuščaš
povej mi
zakaj
Minili so dnevi
minila so leta
a tebe še vedno ni k meni nazaj
cvetje povsod je
ptič krila razpleta
jaz pa sprašujem
se srečava kdaj
Boš stopil na prag moj
me objel in poljubil
z nasmehom na ustih kot si nekoč
ovil me z rokami in me zasnubil
objeta odšla bova skupaj v noč
Minevajo zime in vroča poletja
čakam še vedno
pogled tvoj želim
vsaka pomlad je zame brez cvetja
brez tebe
jaz dragi silno trpim
Zelo mi je všeč! Še mene je prevzelo hrepenenje, ... Majda.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!