V tanarbolši janki hila,
mimo spovednice stopi,
se za zadno rižo klópi
na kolene molit spraji.
Vsi smo grešniki - zalaja
s prižnice nad jeno gwavo;
ka je greh moj, se pobara,
ko že mežnar k ofru vztraja.
Stisne borno desetico,
gr pogleda v zlate strope,
pa na prazno špajzo misli,
gnar zaje se ji v pešico.
Greh je, da smo mi sromaki,
če glih dan no noč garamo
in vsak hoče da od bede
še cesarju, cerkvi damo?
Enim v zibiki je méhko,
kr od rojstva so že v puhu,
kerga spipa tuja roka,
da se valajo v napuhu.
Mežnar z gravžom jo pogleda,
ona h križu se obrne,
svojga vlači kkr zna,
kkr plug v jalovino,
a vest čista spat ji da,
kajža z lubimi, toplino.
*
Ob včerajšnji 73. obletnici smrti Prežihovega Voranca
Bog jim odpusti, njim, ki iz prižnice blatijo njegovo ime in iz dobrote
delajo sirote!
Dobra in žal resnična!
Lp, Drago
Blagor mu, kdor spregleda. (*_*)
Pa ne samo pred oltarjem, tudi drugje, kjer se druge vrste boga molijo.
Lepa pesem, draga Irena.
Lep dan, Marija
Poslano:
20. 02. 2023 ob 09:30
Spremenjeno:
20. 02. 2023 ob 09:30
Hvala, Drago.
Kot rečeno - le obleke se spreminjajo in ponekod bogovi.
lp
pi
Hvala, Svit.
Kot veš, me vsaka krivica nagovarja,
a nič ne moremo,
kot da nam usode res nebo podarja.
Pa spet vprašanje - drugače ne zmoremo?
Draga Marija, hvala. Kako resničen je tvoj zapis!
Blagor mu, kdor spregleda.
Pa ne samo pred oltarjem, tudi drugje, kjer se druge vrste boga molijo.
Objem
pi
Čestitke k narečni pesmi, zaradi katere se (le) zdi, da je ta čas mimo ...
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!