Dva majhna obrazka,
zapacana s čokolado,
dva majhna jazka,
pojeta svojo serenado.

Zdaj eden je tak,
zdaj drugi drugačen,
obrazek je smeh,
obrazek je spačen.

Pod posteljo pošasti,
majhna nogica lomasti,
k mami pod odejo,
z domiselno idejo:

»Veš mami, jaz bi imel…
Ne papagajčka,
ne majhnega zajčka
ne morskega prašička,
tudi majhnega ne psička.
Tudi kači se odrečem!
Ampak,« dvigne prst,
»slon bo pravi,
to ti rečem!«

Zalka Grabnar