Nihče ne more oprostiti
njegove grehe in dejanja
čeprav dolgi so koraki
noge pa utrujene so od bežanja
Nihče ne vidi solz v očeh
ki jih pred vsemi skriva
in zlomljenega njegovega srca
iz katerega se bolečina zliva
Vsakdo nesrečo mu želi
ker grehi njegovi so neodpustljivi
nihče ne vidi
da trpi
in pomisliti ne more
da so tudi drugi krivi
Za vse kar hudo je storil
ni njegova duša kriva
nekdo mu v srce je zlobo posadil
ki zdaj nad njim se tudi zliva
Edino jaz še z njim trpim
in odpuščam mu vse grehe
celim svoje in njegove rane
ki naju bodo pekle na vse veke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!