Ob starem vozu
polnim mrtvih trav in rož
slonijo grablje.
Ob cvetju leta
vznemirjena čebela,
rože venijo.
V starem panju
sekira zasajena,
hrastov zadnji dih.
Na kmečkem pragu
stoji zgaran očanec,
s pogledom na mrak.
Vrata škripaje
zapre in ključ zaškrta.
Jutri je nov dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!