Koliko rojstnih dni je potrebnih, da začutiš prvo razpoko?
Da izgine prepričanost o celovitem temelju –
na katerega se opiraš.
Kdaj je izparela pravljica o perfekcionizmu,
idealih – o enakosti!
Kdaj pa se je začela tvoja plesna kariera z duhovi
in neprištevnimi sencami?
Samozavedanje je načelo, moj temelj,
erozija je počasi spodkopavala moje zaupanje,
dokler nisem spoznala, da moja soba pobega nima izhoda.
Pravljice je bilo zame konec, ko je 10. oktobra mama
na knjižno polico odložila Petra Pana –
takrat sem še zadnjič potovala v Neverland.
Še vedno sanjam,
ampak v ozadju ni več zvezdnih utrinkov,
sliši se le ritem umazanega plesa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sara76
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!