zelo lepo, draga irena, da ohranjaš tak spomin. 

lp,

m.

Miko, dragi poet, tako je pač bilo in ni več  :) vse se spreminja, kar ne pomeni, da je bilo nekoč bolje, le drugače in malo romaniziramo, ker še znamo   :)  ali ker doživljamo odnose drugače kot  jih naši zanamci.  Ma, vsega je ali svašta ima.  :)

Hvala in lp

pi

dragi mojster, Svit

brez elektrike ni več niti slike vrtnic, a tudi komunikacije ne, se mi zdi  :)

hvala in lp

pi

Irena, OJ. Elektrika je v zraku, v atmosferi, v preteklosti jo nismo še znali "ujeti," zdaj pa poganja vse živo. Če pomislim, da milijoni meščanov, ki živijo v nebotičnikih dobivajo vodo v svoje pipe zavoljo nje, si ne predstavljam kako bi preživeli...Tu kjer živim, imamo velik vodnjak, vendar je tista voda, ki priteče iz žlebov minimalna, zato nas gasilci nenehno oskrbujejo z vodo, ko zmanjka elektrike tudi voda ne priteče. Kot pajki smo, ki svojim žrtvam izsesajo esenco, le te niso videti mrtve ali poškodovane, iz matere Gaje črpamo energijo in onesnažujemo svoj bivalni prostor, ni videti, da bi počenjali "kaj slabega..." Zavozlali smo se, voda je zanič, zrak tudi, prst je zastrupljena, z ribami jemo mikroplastiko, obnašamo se kot maloumni pametnjakoviči...

Čestitke k nostalgični pesmi,

lp, Ana

Najlepša hvala, Ana.

Današnje enigme so zame prekompicirane.  :)

lp

pi