Z užitkom je jedel, pečenega v peči,
dojenčka
od tiste debele, rejene in vampaste svinje.
Prijetno pokljalo mu je pod zobmi, ko grizljal je
to zlato-hrustljavo, lepo zapečeno mu kožo
in mast mu je špricala iz ust na bel prt stare mize,
ko trgal je mlado meso od kosti in ga goltal.
Smehljaj mu ožarjal kot luna okrogel obraz je,
ko videl v spominu je malčka pred nožem bežati
in (ko se polegel je cvilež njegov tankoglasen)
kako drgetaje z nogami v bel zrak pobrcava,
zazrt v izrogačene solzne oči mame svinje,
ki zadnjič začudeno gledala je za otrokom,
ki so odpeljali ga, ravno ko prvič zasadil
zob v živo telesce je hčerkici zlate parmene.