Strah, travme, žgičkanje v srcu, v globini, speljani občutke v struga sanje.
Oh, kako to boli, če si v peklu, ostaneš goreče pakli.
V svetu so samo poročilo, vest v etru.
Osamljeni v bolečini srda mati zemlje.
Uživajo v bolečini ko pod strehi podrto, v slovo za vse morali zamahajo, takoj gre vse v pozabi.
Sneg bo v kepi postal otroški solze.
Kmalu dež bo se ustavil v venci svetlice.
Na blatu bo zrasla trava.
Vse bo postalo zeleno, samo korenike bodo za vedno krvave rdeče .
Pesem se me je dotaknila ♡
in zeleni prsti
bodo zopet božali
in nad zibko
bo listje šepetalo
dobre želje ...
nekaj verzov iz pesmi:
Ko bo dovolj ... (6.1.23)
Lp, Marija
Lesk iz sveta bolečini.
Lp, Faeq
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!