Odlična oda, skozi katero vidimo tisti svet in se spominjamo svojih, čestitke,

lp, Ana

Zahvaljujem se za podčrtanko. Presenečen sem, ker sem to pesem napisal za šalo in jo objavil.

Lp!               Žiga Lev 

Super je in se moja replika:

Zivim v Podgradu,

kjer vsi o vseh vejo,

imamo eno trgovino,

lekarno, zdravstveni dom,

vrtec in šolo.

Natakarji vedo, kaj kdo pije

brez narocila

Odmaknjeni od vsega in vseh, 

Brez avtomobila si mrzel;

ampak je primorska,

S tistim ciganskim pridihom obale pozimi

in neprofitno stanovanje

v razpadajocem bloku polnem penzionistov.

Za vse moras biti hvalezen.

Mene se je zelo dotaknila s svojo preprostostjo in pristnostjo. 

Lep večer, Polona.

Lizika zahvaljujem se za komentar in za repliko pesmi.

Lp! Žiga Lev

Polona, to pesem sem napisal bolj za šalo. Moja rojstna vas Velagići od kar je pomnim se bistveno ni nič spremenila. Spremembe so le te, da ni več stricev, ki sem jih obiskoval v času šolskih počitnic, ostali so le sorodniki in nekatere sorodnike niti ne poznam, ni več pletenih hiš, oblepljenih z ilovico in pokritih s slamo, so hiše večinoma zgrajene po vojni ( od leta 1997),  namesto poljske poti je asfaltna pot skozi vas in pred kratkim so uredili tudi pokopališče, ki ni bilo urejeno. Najbližja trgovina, zdravstvena ambulanta, osnovna šola in verski objekt so oddaljeni 2 km, najbliže mesto Cazin pa 15 km. Ko sem prihajal na počitnice k stricem, sem peš s potovalno torbo iz Cazina, večkrat brez staršev čez gozdove prišel v vas. Zdaj pa otroci iz vasi ne morejo oditi peš v šolo, ki je oddaljena 2km. V šolo se vozijo z avtobusi in z avtobusi se tudi vračajo domov. 

LP!            Ramiz Velagić