Skrivnostni stihi ... o pogumu, da človek pogleda tudi tja, kjer ga je strah.

kot je rečeno v oni prejšnji pesmi, z vztrajnostjo. seveda, beseda ne govori o meni. nekoliko le. 

hvala za tvoj uvid, 

lp, m

prejšnja pesem, seveda govori o tem. mislim da slutnja pomladi. 

v stihih prav tako ni nič skrivnostnega. ampak so kar so. če me je nečesa strah ..., prav gotovo, zato iz vsega naredimo zgodovino, to pokopljemo še preden se zgodi. 

zmeraj govorim, v bodoče se bom vzdržal, pa je nekoga drugega strah, itd, itd, v NESKONČNOST. 

um je zmožen dati odgovor na vsako vprašanje, pa je preveč vihrav, da bi si karkoli zapomnil. UM, namreč. 

tvoj um je upanje in strah. in ne moreš misliti kaj drugega. so stvari, ki so po tem in nad tem in so stvari, ki so globoko v nezavednem, kamor naglo potonejo, potem, ko jih za hip uzremo. 

brez izjeme, 

vdano tvoj, 

m.