Pišem o
masleni dojenčkovi koži,
o ročicah v krču Moorojevega refleksa.
Pišem o uvajanju na kašice in socializacijo,
neprespane noči so brez konca.
Vedno ledena jutranja kava,
v njegovem žarečem pogledu pa: mama
In nasmešek v slinasti sledi ...
Tako popoln, tako najin,
dobrodošla prisrčnost
in doživljenjska ljubezen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lizika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!