Moji sreči ne popravljaš vozla

posrečeno zavezane kravate;

enako kot moji nesreči

ne likaš zmečkanega ovratnika.

Mojemu ponosu ne strepaš prahu

z bleščečih manšet;

enako kot moji nevrednosti

ne krpaš lukenj na komolcih rokavov.

Moji jezi ne čistiš ostrih zob,

s prežvečenimi grižljaji med njimi;

enako kot moji nežnosti ne odstiraš

pramenov las, visečih na oči.

Moji evforiji ne polagaš rdečega tepiha 

in ne ukazuješ topovskih salv;

enako kot mojemu gnusu ne loščiš čevljev,

pobruhanih na pijanskih pohodih.

Mojemu hrepenenju k nogam ne polagaš cvetja,

ukradenega na sosedovem vrtu;

enako kot mojemu strahu

ne pristriguješ peruti predolgih senc.

Mojemu veselju kave ne sladkaš

ne s sladkorjem, ne z natrenom;

enako kot jezerom moje žalosti

ne dodajaš odtenke vodenih barvic.

Mojim ranam ne daješ obližev,

niti nanje ne vsipaš soli;

enako kot mojim zmagam

ne daješ kraljevskih pečatov in krone.

Moji ljubezni ne natikaš poročne rinke,

v katero je zlatar vgraviral čas;

enako kot moji samoti

ne kupuješ plišastih igrač po znižani ceni.

Z vsem, s čimer pridem,

me posedaš za enako pogrnjeno mizo

in mi k ustom ponujaš

čistega vina mednajine Iskrenosti:

kadar je zrak v mojih pljučih

let kraljevskih orlov

in kadar je moje hropenje na škrge

trzanje plavuti piranjih jat.

Ko čutim, da čutiš kaj čutim,

se mi zazdi,

da več od tega ne obstaja.

Hovk