10.

Enkratne, gole, s tančico sramu le zastrte,

Bisere v lase mesečina ji je vpletla,

Z žarki na beli vrat jo poljubila.

Skrivno razgrinjam tišino rajske samote.

S kotički ustnic ujeta v smehljaju lepote,

Občudujem te, skrivnostna, zala vila.

Vse storim, samo da bi se spet zbudila,

Iz nočnih sanj v prividih teme ujete.

Vrtinec sanj iz dremeža noči se izvije,

Telo izboči v ritmu plesa – in komaj se zave,

Z bedri okoli mene se ovije.

S konico otipam vrelost vulve, 

Prestrezam z ušesi slinasto sopenje,

Njen sem, padam v strasti okove.

Bojan Foršček