razgledujem se
z malo višjega hribčka
težko sem lomila korake
še vedno lovim sapo
doli je bilo megleno
človeški duši neprijazno
tu pa zimski žarki
darežljivo polagajo svoje prste
na ves živelj
skozi mojo
do zdaj hladno in bledo kožo
toplo presevajo
ne želim se vrniti
tu postanem
in zatem odidem
še malo višje
še malo bližje
k soncu
... kdor zna pač zna, kaj ne, meni draga pesnica petja;)))
hvala za sončno pesem, ki vabi v naravo, pripomore k dobremu razpoloženju ...
in čim "bližje k soncu" ti želim,
koni
...o Koni, kakšen komentar! Hvala. Nisem ravno sigurna, da znam, se pa trudim:) Mi pomeni, da si "me obiskala".
P.
ja. Gremo vsi!
Čestitke za pozitivistično pesem.
lp, Lidija
Hvala, hvala:)
Sončkast pozdrav,
Petra
Zelo lepa pesem.
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!