Nikjer ni te sončne svetlobe
Nikjer petja ni ptic
Le prazne besede, zablode
Le soj zastrupljenih cvetic
Hitimo iz dneva v dan
In spet, tja v brezdan
A kaj, ko prazen na koncu ostane vsakdan
Ni več veselja oziroma malo
Veliko premalo kot bi se dalo
A kaj, ko nam časa ne bo več ostalo
Pa vendar je vredno živeti
S pogumnim pogledom na svet
Na koncu, pri sebi, vsak mora sprejeti
Kar spesni iz pesmi poet
res, res huda fotka. veliko razmišljam o maski, ne samo, ker je pust. ( predvsem E. A. Poe).kar neskončen fenomen, karte etc. za njimi je vedno človek, ali prerokba, morda, celo nič.
sugestija.
pesem to ni, ali vsaj noče biti.
lep pozdrav, joker,
m.
Poslano:
09. 02. 2023 ob 22:58
Spremenjeno:
10. 02. 2023 ob 17:33
.
Komentiranje je zaprto!