Na nevihto svojega življenja
Na nevihto svojega življenja se zaustavim in zagledam v drhteče dlani. Pustim sliko, da pade in se pogledam v ogledalo. Zaprem oči. Odvržem robček in poskusim ponovno zadihati. Po obrazu mi še zdrsita solza ali dve. Bilo je hudo. Boli. Trajalo bo. Vedno sem čutila več kot bi smela. A zadnji solzi ... nista bili več zame. Zate ... dragi ... Ker ne veš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nida Ni
- 23. 08. 2009 ob 23:36
- Prebrano 1178 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 320
- Število ocen: 9
