DVOLIČNEŽ

S poljubom
ji vdihne klico,
okuži jo z milino,
ki se razmnožuje
v vlagi očesne votline.
Prime jo za roko
in po tihem prešteje
korake od kuhinje
do balkona, in potem
ljubeče poklekne,
otipa ji ledvične čašice
in jo nežno, z verigo
obljube, priklene
na vrhkletno stopnišče,
ki se spušča navzdol,
v samo srčiko
besede ča-ka-nje.

In odide.

Vrata pusti odprta,
ključ obljube zatakne
za levi uhelj.

Ve, da je cesta čista,
da po njej bo hodila
le njegova resnica;
ve, da nebo
ne bo imelo
nobenega vogala;
ve, da ji slina besede
ne bo razžrla gležnja

in se smehljaje požene
za vonjem avanture.

breza

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

breza
Napisal/a: breza

Pesmi

  • 23. 08. 2009 ob 19:30
  • Prebrano 108413 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1393
  • Število ocen: 35

Zastavica