8.

Ovija mi srce v rano, ko se mi daje,

Kot mesec, ki igra se z zvezdami modrine,

Kot jek noči, ki je kri tišine;

Pregrinjalo, ki spleteno je za večne sanje.

Z vinom, nazdraviva, Življenje !

Da spomin nate prehitro mi ne mine,

Preden ime ne izhlapi v tišine,

Sočna bilka odene se v venenje.

Vsem dekletom ob rojstvu zore še nazdravim,

Tisti, ki za lepoto svojo komaj ve,

Po kateri strasti najbolj hrepenim.

Kako prepozno telo duše se zave.

Čas beži – še malo … ; Naj  še malo poležim

V objemu Vesnine cvetoče slave.                             

Bojan Foršček